V šolskem letu 2007/08 je v vrtcu potekal projekt, ki je bil izbran v okviru vzgojno izobraževalne vertikale na javnem razpisu Skriti zaklad, Zavoda RS za šolstvo izmed 53 prijavljenih. V mrežnem projektu so poleg strokovnih delavk našega vrtca sodelovali tudi strokovni delavci Vrtca Vodmat in Vrtca Ledina ter zunanji strokovnjaki. Delavnice s področja glasbene in plesne umetnosti, je v povezavi z ljudskim izročilom za strokovne delavce pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine - Etnika. Izobraževanje z namenom razumevanja kulturne dediščine (gmotnih pojavov in pričevanj v povezavi z nekaterimi preteklimi oblikami kmečke in mestne kulture), pa je izvedel Oddelek za etnologijo, Filozofske fakultete v Ljubljani.

Namen projekta: V vrtcu že nekaj časa posodabljamo znanje in metodične pristope na likovnem področju. Zavedamo se, da so izkušnje s področja umetnosti, zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja pomemben dejavnik uravnoteženega razvoja otroka. Zato smo v projektu želeli povezati področje umetnosti (likovne, glasbene in plesne dejavnosti) s spoznavanjem kulturne dediščine in otroke vzpodbujati pri ustvarjalnem izražanju. Strokovni delavci vrtcev so spoznavali kulturno dediščino preko praznovanj Slovencev v različnih letnih časih. S pomočjo strokovnjakov s Filozofske fakultete in Zavoda Etnika, so ugotavljali kako praznovanja približati predšolskim otrokom in se poglabljali v njihovo simboliko in izvor.

Cilji projekta: Poglabljanje znanja s področja glasbene, plesne in likovne umetnosti. Spoznavanje, razumevanje in uporaba kulturne dediščine v Sloveniji. Širjenje primerov dobre prakse in izmenjava izkušenj med strokovnimi delavci vrtcev.

Sodelovanje v projektu: V našem vrtcu je bilo v projekt vključenih 16 oddelkov drugega starostnega obdobja iz obeh enot vrtca. V enoti Poljane je sodelovalo sedem oddelkov: štirje oddelki na Strossmayerjevi, ki jih vodijo - Brigita Grum, Alenka Mirtič, Anica Kavšek in Milena Snoj; dva oddelka na Zemljemerski, ki jih vodita Mateja Jarc in Martina Podobnik (nadomeščala jo je Martina Kocman) ter en oddelek na Poljanski, ki ga vodi Marina Sagadin. V enoti Prule je sodelovalo devet oddelkov: pet oddelkov na Praprotnikovi, ki jih vodijo - Nadja Sevnik, Vlasta Lampe, Milka Nzobandora, Meta Weissenbach in Metka Lamovšek; trije oddelki v Stari Ljubljani, ki jih vodijo - Barbara Bertoncelj Fekonja, Jana Kovač in Florijana Bremec ter oddelek na Janežičevi, ki ga je vodila Julija Dobeic.

Aktivnosti v okviru projekta: Strokovne delavke so izvedle z otroki in za otroke različne dejavnosti. N V nekaterih oddelkih so k dejavnostim povabili tudi starše:

- dejavnosti vezane na jesenska letni čas in opravila pri pospravljanju pridelkov. Izhodišče je bilo obisk ali bivanje otrok na kmetiji - ličkanje koruze, izdelovanje kit, pletenje košar, stiskanje jabolčnika, izrezovanje buč (v povezavi z ljudskim izročilom in postavljanjem buč pred praznikom - Dnevom spomina na mrtve). Druge dejavnosti za otroke: pogovori o značilnostih jesenskega časa, glasbeno plesne dramatizacije, plesi in petje ljudskih pesmi, likovno ustvarjanje ob različnih doživetjih;

- dejavnosti za otroke ob sodelovanju s starši, vezane na krajšanje dneva (13. december, god sv. Lucije, zavetnice vida in svetlobe) - delavnice z namenom druženja in skupnega izdelovanja lučk ter sprehoda s starši z v temi; petje pesmi in pogovori ob krajšanju dneva ter pripravi narave na zimski počitek;

- dejavnosti vezane na pustovanje (ogledi fotografij starih pustnih mask in pogovori o tem kaj določeni liki predstavljajo; pogovori o tem, čemu je pustovanje namenjeno; izdelovanje mask; pustno rajanje) ;

- šega in navade na Gregorjevo - v povezavi s prebujanjem narave. Pečenje kruha in peciva. Delavnica v sodelovanju s starši - izdelovanje »Gregorčkov« in večerno spuščanje z lučkami okrašenih izdelkov po Gradaščici;

- šega in navade ob Jurjevanju v povezavi s prebujanjem narave – prihod Zelenega Jurija, primerjava le tega s sv. Jurijem, zaščitnikom Ljubljane, sajenje mladih drevesc na dvorišču vrtca, skrb zanje in opazovanje njihove rasti;

- izvedba zaključenega tematskega sklopa z naslovom Od zrnja do kruha - opazovanje kaljenja in rasti koruze, spoznavanje procesa pridelave in vrst moke, pečenje kruha v vrtcu, likovno ustvarjanje ob različnih doživetjih pri peki kruha in ob opazovanju prostorskega objekta - »potičnika«, značilno slovenskega pekača za peko;

- zbiranje in razstava starih igrač, izdelovanje lutk iz cunj, s katerimi so se po pripovedovanju babic, ki so obiskale vrtec, otroci nekoč igrali;

- prebiranje pesmi, pripovedk, pravljic in izštevank iz slovenskega ljudskega izročila, igranje starih ljudskih iger, (dramatizacije, pripovedovanje, petje in plesi);

- sodelovanje na zaključni glasbeno plesni prireditvi Zavoda Etnika v Cankarjevem domu, z naslovom - Sijaj, sijaj sončece. Pripravljali so se trije oddelki otrok, sodelovala pa sta dva oddelka iz našega vrtca.

Spoznanja in ugotovitve: Strokovne delavke menijo, da so z sodelovanjem v projektu realizirale zastavljene cilje in pridobile: širši vpogled v praznovanja Slovencev v celotnem koledarskem letu, podkrepljen s strokovno razlago simbolnih pomenov posameznih praznovanj; znanja o slovenskih šegah in navadah povezanih z različnimi opravili in praznovanji; ideje strokovnjakov in drugih strokovnih delavk vrtcev v mreži o tem, na kakšne načine lahko elemente kulturne dediščine približamo predšolskemu otroku in jih povežemo z različnimi področji kurikula. Pri posredovanju glasbeno plesnih elementov ljudskega izročila otrokom, je pomembno zavedanje strokovnih delavk, da natančnost v koreografiji (oziroma učenje koreografije) sploh ni v ospredju. Bolj je pomembno, da poskušajo odrasli v vrtcu, s pomočjo dramatizacije in drugih načinov osmišljanja vsebine in pomena praznovanj ter običajev ob prazniku, otrokom omogočiti celovito doživljanje glasbe, plesov in pesmi ljudskega izročila.

Nadaljevanje dela: Delo v projektu, predvsem izobraževanje za strokovne delavce, se je zaključilo, vendar bomo poskušali v tem šolskem letu primere dobre prakse razširili na ostale oddelke vrtca. Izmenjava izkušenj med strokovnimi delavci vrtca bo potekla v okviru strokovnih aktivov in pri načrtovanju praznovanj skozi koledarsko leto. Strokovne delavke bodo izbrale nekatere praznike, ki so obeleženi v kulturnem izročilu Slovencev, jih podkrepili s širšim tematskim sklopim in simboliko praznovanja ter na primeren način posredovale otrokom.

Inovacijski projekt z naslovom – VLOGA ODRASLEGA PRI LIKOVNIH DEJAVNOSTIH OTROKA, za katerega smo v vrtcu leta 2008 dobili najvišje priznanje, ki ga podeljuje Zavod RS za šolstvo - priznanje Blaža Kumerdeja.

Inovacijskemu projektu, ki je po metodologiji akcijskega raziskovanja potekal v šolskem letu 2005/06 in 2006/07, v okviru inovacijskih projektov Zavoda RS za šolstvo, je nudila strokovno podporo akademska slikarka, prof. likovne metodike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, mag. Breda Jontes.

Namen projekta je bil omogočiti strokovnim delavcem vrtca, da v procesu izobraževanja, lasnega izkustvenega učenja in v izmenjavi izkušenj ter spoznanj z drugimi, posodabljajo svoja znanja in razumevanja o otrokovem likovnem razvoju z novejšimi spoznanji in spreminjajo ter ozavestijo vlogo odraslega pri likovnih dejavnostih otrok.

Otroci so vključeni v ustvarjali proces, ki temelji na izkustvenem učenju, v katerem s pomočjo neposrednih izkušenj s predmeti in dogodki, spoznavajo prostorske značilnosti sveta in razvijajo prostorsko mišljenje, ekspresivnost, estetsko občutljivost, vizualni jezik in lastno ustvarjalnost.

 V projektu smo si postavili sledeče cilje: Poznavanje otrokovega likovnega razvoja. Spreminjanje metodičnih postopkov – načinov dela pri likovnih dejavnostih (vloga odraslega). Širjenje novega znanja. Seznanjanje staršev z likovnim razvojem otroka in načinom dela na likovnem področju.

Ob opredelitvi raziskovalnega vprašanja smo opredelili kazalce želenega stanja na likovnem področju, ki vsebujejo konkretne smernice za ureditev prostora, pripravo sredstev in dejavnosti, opredeljujejo vlogo odraslih (tako delavcev vrtca, kot tudi staršev) in otrokovo likovno izražanje.

Strokovne delavke so ob izobraževanju, raziskovanju, načrtovanju in izvajanju likovnih dejavnosti, analizi in refleksiji lastne prakse ter ob izmenjavi izkušenj z drugimi, spreminjale metodične postopke, lastno vlogo in širile nova spoznanja. Otrokom so ponujale mnogotere izzive, na podlagi katerih so le ti pridobivali izkušnje, raziskovali, reševali prostorske, oblikovne, izrazne, tehnične in estetske probleme in se ustvarjalno izražali. Nastajale so zelo raznolike likovne stvaritve. Ugotavljamo, da se otroci radi vključujejo v likovne dejavnosti, znajo bolje opazovati, so bolj samozavestni, ustvarjalni in vztrajni pri dejavnostih. V njihovih likovnih delih so izražena neposredna doživetja, načini razmišljanja in izkušnje o svetu, ki jih obdaja.

Svoje delo in spoznanja o likovnem področju smo predstavili tudi staršem in drugim strokovnim delavcem (predstavitve likovnih del pred oddelki, razstave v vrtcu, delavnice, individualna srečanja s starši). V sodelovanju s Pedagoško fakulteto (mag. Bredo Jontes) in še z nekaterimi vrtci smo v Mestni galeriji Ljubljana, pripravili razstavo likovnih del otrok z naslovom – Otrokova pot v vizualno umetnost.

V galeriji je na ogled ustvarjanje otrok na likovnem področju.

STAROST OTROKA: 5 let


TEMA: kolo
CILJ: razvijanje vizualno-prostorske predstavljivosti

SLIKA 3: starost 5 let

STAROST OTROKA: 4 leta